Vse naštete funkcije mejice je mogoče doseči le če zasadimo različne rastlinske vrste, vsaka s svojo funkcijo, oziroma ustvarimo polikulturno mejico, kar je posebnost tega projekta.
Pri tem projektu gre za zasaditev okoli 420 m mejic, kar predstavlja veliko število sadik oziroma sadilnega materiala, še zlasti ker gre za polikulturne mejice imamo opravka z velikim številom različnih rastlinskih vrst oziroma kultur. Da bi znižali stroške sadilnega materiala smo v ta namen postavili manjšo drevesnico za lastno vzgojo rastlin in sadik iz semena, korenin ali potaknjencev, ki bo uporabna na kmetiji tudi v prihodnje. Posebnost pri tem je vzgoja sadik v AirPot lončkih, ki zagotavljajo zračen rez korenin s čimer sadika razvije dober koreninski sistem saj ne pride do zavijanja oziroma ovijanja korenin, kar predstavlja boljši razvoj in rast sadike ko le-to posadimo.
Seveda nekatere rastline izpolnijo več funkcij hkrati. Vodilo pri izbiri rastlin je bilo da dobro prenašajo vetrovne razmere, da je rast v osnovi grmičasta in da dobro prenaša obrezovanje ali celo rez do tal. Veliko uporabljenih rastlin v mejici niso uporabne le za nas temveč tudi za ostale živali, ki jim bo mejica nudila hrano in zatočišče, prav tako pa bo mejica zardi bogatega nabora rastlinskih vrst nudila cvetenje skozi večji del leta in s tem hrano oziroma nektar čebelam in ostalim žuželkam, s čimer ima dizajnirana polikulturna mejica dodatno vrednost.
Pri dizajnu mejice smo se odločili da bodo le-te enoredne, saj je vzdrževanje v začetni fazi oziroma prvih nekaj let enostavneje, prav tako pa je enostavneje vzdrževanje in pobiranje pridelkov v odrasli dobi. Glede na potrebe pa se lahko kasneje mejice tudi nadgradijo na dvoredno oziroma triredno, ali pa poveča gostota z dosaditvijo grmov in dreves v obstoječo mejico. V nadaljevanju bo predstavljena vsaka mejica posebej, saj se med seboj razlikujejo po namenu in njeni funkciji.
Gre za trajni nasad evkaliptusov z namenom gojenja zelenja za potrebe cvetličarstva in proizvodnje eteričnega olja. Evkaliptusi so hitrorastoče rastline in je v ta namen smiselna zaščita pred vetrom, še zlasti zaradi kvalitete zelenja. Glede na vetrno rožo za Lendavo je smiselna zaščita pred severnim oziroma severno-zahodnim vetrom, ki je najbolj dominanten, ter jugo-vzhodnim. Tako smo se odločili že pri samem začetnem dizajnu nasada, da bomo pustili nekaj prostora na severno-zahodni strani oziroma po celotni dolžini nasada za postavitev mejice, ki bi ščitila nasad pred vetrom, prav tako pa tudi prečno na zgornji in spodnji strani nasada oziroma južni in severni strani. Nasad je bil prav tako razdelen na tri sektorje z namenom dodatne postavitve prečne mejice v nasadu, ki bi dodatno ščitila le-tega pred vetrom. Nasad bi bil tako zaščiten iz vseh strani razen iz vzhodne, skupna dolžina mejice pa tako znaša slabih 300 m.
Na spodnjih slikah je prikazan odsek mejice, ki se ponavlja skozi celotno dolžino in izbrane rastline. Kot je razvidno je mejica sestavljena treh nivojev; visok, srednji in nizek, pri čemer bo mejica dosegla višino 15 m. Za visoki nivo je bil primarno uporabljen evkaliptus ki je zimzelen, kar pomeni da nudi zaščito pred vetrom tudi pozimi, skupaj s trnato gledičevko. Srednji nivo predstavlja jedro mejice, ki bo dosegel višino 5-6 m oziroma predstavlja grmičaste rastline, ki nudijo široko uporabnost in s tem funkcionalnost. Nižji nivo pa predstavlja pretežno produktivno grmičevje do višine 2 m, z namenom produkcije sadja ali jagodičevja in zapolnitve vmesnega prostora. Tako dobimo dovolj gosto zasaditev, ki preprečuje vdor divjadi oziroma hitro zapolnitev. Seveda nam vsi nivoji predstavljajo produktivne oziroma željene končne rastline, ki bi jih uporabljali na kmetiji za produkcijo biomase, sadja oziroma jagodičevja in potrebe v zdravilstvu. Sadilna razdalja med posameznimi rastlinami srednjega nivoja oziroma jedra mejice je bila določena na 1,5 m zaradi dodatnega sajenja v vmesni prostor oziroma visokega in nizkega nivoja. Tako je sadilna razdalja med posameznimi rastlinami globalno gledano 0,5 m. Kot že omenjeno je namen gostega sajenja v hitrem zaprtju vmesnega prostora, kar pripomore pri zadrževanju divjadi, ima pa tudi pozitivni vpliv na manjše vzdrževanje vmesnega prostora. Za celotno mejico je bilo tako skupno zasajenih 847 rastlin.
V spodnji tabeli so prikazane oziroma izbrane uporabljene rastlinske vrste, latinsko ime, družina, domače ime in namen uporabe. Kot je razvidno je izbrani nabor rastlin širok, in sicer iz različnih družin, kar zmanjšuje konkurenco med rastlinami, glede na uporabo oziroma funkcijo pa je mejica široko uporabna.
Na spodnjih slikah je prikazana zasaditev oziroma postavitev mejice v mesecu novembru 2023. Bomo pa prikazali tudi razvoj mejice v prihodnjih letih ter s tem prednosti ter slabosti predstavljenega dizajna.
Gre za 0,5 ha nasad lešnikov tik ob hiši, in sicer lahko bi rekli sredi vasi Doline pri Lendavi. Ker tik ob nasadu na severno-vzhodni strani teče hudourniški potok, je želja po zasaditvi mejice vzdolž le-tega s čimer bi fiksirali zemljo oziroma zmanjšali erozijo, prav tako pa bi delno zaščitili nasad pred visoko vodo oziroma poplavljanjem. Ker je primarni namen mejice fiksiranje brežine hudourniškega potoka zato ni potrebe po visoki mejici, in sicer smo se odločili za rastline, ki dosežejo višino 2-3 m, dolžina mejica pa znaša 120 m.
Nasad se nahaja v neposredni bližini hiše in ker ni potrebe po visoki mejici, smo se v tem primeru odločili za bogat oziroma širok nabor rastlin, zlasti za produkcijo sadja in jagodičevja, kar naredi mejico močno biodiverzitetno. Pri tem smo se odločili za manj običajne vrste grmičastih rastlin oziroma dreves, ki jih lahko s primerno rezjo držimo na željeni višini, kot je to kitajska tona, mnogocvetna oljčica itd. Na spodnjih slikah je prikazan dizajn mejice oziroma ponavljajoči se odsek, skupaj z dimenzijami. Kot je razvidno je v tem primeru bila prav tako izbrana sadilna razdalja osnovnih rastlin 1,5 m. Lahko bi sicer rastline sadili bolj skupaj, saj le-te niso tako široke zaradi svoje manjše višine, vendar smo se zaradi boljše produkcije oziroma zmanjšanja konkurence med posameznimi rastlinami odločili za malenkost večjo sadilno razdaljo kot je to običajno v monokulturnih nasadih. Vmesni prostor pa smo zasadili z dodatnimi rastlinami, zelišči in drugim nižjim grmičevjem do 1 m višine, ki bo v začetni fazi rasti mejice zapolnil vmesni prostor. Namen teh rastlin ni dolgoročen, zlasti zelišč, saj le-te nimajo tako dolge življenjske dobe in bodo bile v odrasli dobi mejice izpodrinjene, kljub temu pa jih lahko v začetni fazi uporabimo za različne namene. Kot je razvidno je tako sadilna razdalja med posameznimi rastlinami v celoti gledano 0,25 m kar predstavlja zelo gosto sejanje rastlin. Namen tako gostega sajenja je zapolnitev vmesnega prostora in testiranje funkcionalnosti, saj bi se radi izognili vmesni košnji med rastlinami v začetni fazi rasti mejice, kar bi močno olajšalo vzdrževanje in vzpostavitev mejice. Skupno je bilo v celotni mejici zasajenih 471 rastlin.
V spodnji tabeli so zbrane uporabljene rastlinske vrste, latinsko ime, družina, domače ime in namen uporabe. Kot je razvidno je ima mejica največjo biodiverziteto še zlasti, ker mejica vsebuje zelišča in druge pokrovne rastline. Le-te imajo drugačno strukturo cvetov oziroma barvo cvetov kar privablja številne žuželke še zlasti predatorje in predatorske osice, ki pomagano pri vzpostavitvi ekosistema in kontroli nad določenimi insekti, kot so uši, smrdljivka, gosenice itd.
Na spodnjih slikah je prikazana zasaditev oziroma postavitev mejice ob enakem času, bomo pa kot že omenjeno z leti prikazali tudi razvoj mejice oziroma prednosti in slabosti zasaditve zelišč in drugih pokrovnih rastlin v vmesni prostor.
S tem se zaključi ta projekt oziroma dizajniranje, zasaditev oziroma vzpostavitev produktivnih polikulturnih mejic. Spremljajte našo stran, kjer bomo letno objavljali novice kako se mejice razvijajo in podali naša opazovanja ter izkušnje.
Projekt je bil sofinanciran iz strani mestne občine Lendava, in sicer iz razpisa Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti na področju kmetijstva v občini Lendava v letu 2023, sklop 3: Podpora ekološkemu kmetovanju.