Oživitev produktivnih mejic
V veliko pomoč pri vzpostavitvi stabilnih ekosistemov trajnih nasadov so gozdni robovi oziroma divji predeli v katere ne posegamo ter s tem pomagamo pri vzpostavitvi ekosistema kot celote oziroma ravnotežja narave. V ta namen je smiselna vzpostavitev mejic, na katere smo že pozabili oziroma so jih postavljali in skrbeli za njih naši pradedje. Postavitev mejic je zlasti smiselna na obrobju nasadov oziroma na predelih ki so težko dostopni ali pa jih bi bilo pretežko obdelovati, saj ima le-ta številne pozitivne funkcije na okolje kot je zaščita pred vetrom in mrazom, povečanje biodiverzitete, zatočišče in hrano raznim živalim, zagotavljanje biomase in še kaj bi se našlo.
Gnezdilnice
Projekt gnezdilnice je nastal z laično željo postavitvijo ptičjih hišic v nasade zaradi našega sonaravnega delovanja. Saj so ptice dobrodošle v nasadih iz vidika pobiranja gosenic, škodljivih žuželk in insektov. To so vedeli že naši pradedki, ki so postavljali ptičje hišice v svoje nasade tako iz vidika insektov kot tudi estetskega oziroma poslušanja lepega petja ptic.
Vendar ko se spustite na poti postavljanja ptičjih hišic hitro spoznate da zadeva ni tako preprosta. Saj je bolj smiselno namesto tistih lepo oblikovanih, kar malo kičastih hišic, postavitev ptičjih gnezdilnic. Seveda je v tem primeru potrebno tudi skrbeti za te gnezdilnice in jih vsako jesen sčistiti. Prav tako ni vseeno kako velika je gnezdilnica, kakšna je odprtina in kakao gosto so postavljene. Veliko stvari za razmisliti, prebrati prav tako pa je potrebno imeti tudi malo občutka, na koncu koncev pa narava naredi svoje. Mi smo se odločili da bomo naredili tri različne velikosti gnezdilnic, in sicer za ##. Postavili jih bomo na lesene stebre na višini cca 3 – 4m, in sicer na medsebojno razdaljo cca 20 m, saj so ptice teritorialne.
Več o izdelavi ptičjih hišic in postavitvi si boste lahko prebrali pod zavihkom aktualno, in sicer pod dogajanjem na kmetiji, njihovo praktičnost oziroma kako dobro se bodo obnesle in bile zasedene pa bomo videli šele naslednjo spomlad. Tako da nas lahko spremljate, saj bomo dogajanje na tem projektu sproti objavljali.
Biodiverziteta
Želja na kmetiji je ekološka pridelava lupinastega sadja in v bodoče tudi jagodičevja, saj menimo da je to hrana prihodnosti. Za enkrat smo na kmetiji zasadili monokulturne nasade leske in pekan oreha, ki pa imajo svoje slabosti. Le-te se odražajo v nestabilnosti in netrajnosti pridelave, saj mora človek vedno posegat s svojim delovanjem oziroma gnojenem in škropljenjem kar pa negativno vpliva tako na pridelek kot tudi na zemljo in okoljsko podnebne spremembe. Z željo po trajnostni pridelavi omenjenega sadja kot tudi v vzpostavitvi bolj stabilnih nasadov smo ideje poiskali v permakulturnem načinu delovanju oziroma v sonaravnem delovanju. Potrebno je posnemati naravo, saj le-ta najbolje zna poskrbeti za sebe in s tem tudi za nas.
Tako bomo v prihodnje biodiverzificirali naše nasade z do saditvijo ostalih sadnih vrst in rastlin, ki bodo skrbele za produktivnost nasada in njegovo odpornost proti boleznim in škodljivcem. In sicer z do saditvijo rastlin in grmovnic za vezavo dušika, kot je rakitovec, oljčice, mirika, detelja, s čimer upamo da se bomo dolgoročno izognili gnojenju z dušikom, ter dinamičnih akumulatorjev, kot je regrat in gabez, ki s svojimi koreninami črpajo hranila iz globljih plasti zemlje na površje, še zlasti kalij, ki je pomemben pri pridelavi kvalitetnega sadja. Seveda bomo obogatili naše nasade tudi z ostalimi rastlinami, ki privabljajo koristne žuželke oziroma predatorje kot so razne osice, in sicer z različnimi zelišči od drobnjaka, komarčka, melise, gabeza, maslenice, pri čemer zelišča s svojimi eteričnimi olji poskrbijo za distrakcijo oziroma imajo odvračalni učinek. Dodatno distrakcijo pa bomo naredili z saditvijo vmesne kulture jagodičevja, kot je ribez, josta, oljčice, šmarna hrušica, sibirska borovnica in rakitovec, kar otežuje širjenje bolezni in škodljivcev. Tako bo s časoma nastala pisana združba rastlin, zelišč in trajnic ter s tem pravi sadni gozd!
Za stabilnost in zdravje nasada pa ne poskrbijo samo rastline nad zemljo ampak tudi življenje pod njo, še zlasti določene glive, kot so mikorize. Tako bomo s časoma poizkušali poskrbeti za glivično dominantna tla, v prvi vrsti pa bomo v nasad vnesli mikorizne glive v obliki praha oziroma zalivanja, kasneje pa tudi z rjavo oziroma lesno zastirko, saj le-te potrebujejo glive za razpad.
Seveda biodiverzifikacija se ne more zgoditi skozi noč. Prav tako si moramo sami nabrati izkušnje katere rastline so kompatibilne med sabo, rastline pa morajo zrast. Tako bomo v sklopu tega projekta poskusno biodiverzificirali samo en naš nasad, in sicer nasad Andrásker, ki je pri hiši in lahko tako najbolje opazujemo kaj se dogaja s posameznimi rastlinami oziroma združbami. Kasneje pa bomo na podlagi tega poskusnega nasada biodiverzificirali še ostale nasade, saj bomo pri tem imeli gensko banko oziroma material za razmnoževanje rastlin s semen in potaknjenci.
Učinek biodiverzifikacije bo viden s časom oziroma lahko rečemo skozi leta, tako da spremljajte našo spletno stran, kjer bomo objavljali kaj se dogaja z našimi nasadi oziroma naše izkušnje ter kako s časoma nastaja sadni gozd. Vabljeni!
