ŽIVA TLA, ODPORNI NASADI
Predstavitev projekta
Zdrava tla so temelj zdravega in odpornega nasada. Pod površjem se odvija izjemno živahen svet gliv, bakterij, deževnikov in številnih drugih organizmov, ki sodelujejo pri razgradnji organske snovi, kroženju hranil in vzdrževanju rodovitnosti tal, s tem pa podporo imunskemu sistemu rastlin. Prav ta, pogosto nevidni del ekosistema je eden najpomembnejših dejavnikov dolgoročno uspešne in trajnostne pridelave hrane.
Na naši ekološko sadjarski kmetiji si že od samega začetka prizadevamo postopoma preoblikovati klasične sadovnjake v raznolike, večplastne in odpornejše rastlinske združbe. Pri tem izhajamo iz prepričanja, da je dolgoročno uspešno kmetovanje mogoče predvsem z razumevanjem in podpiranjem naravnih procesov.
Zato smo zasnovali predstavljeni projekt “Živa tla, odporni nasadi”, katerega osrednji cilj oziroma namen je povečati biološko aktivnost tal v enem izmed naših trajnih nasadov leske, kjer opazujemo slabšo kvaliteto tal oziroma prsti, rast rastlin in s tem tudi slabši pridelek. S kombinacijo različnih naravnih pristopov želimo vzpostaviti rodovitnejša tla, bogata z organsko snovjo in raznolikimi talnimi organizmi, ter ustvariti ugodnejše pogoje za rast, razvoj ter imunski sistem nasada leske.
Projekt temelji na treh medsebojno povezanih pristopih:
- zastiranje tal z organsko biomaso – uporaba pokošene trave in lesnih sekancev za zaščito in postopno bogatenje tal z organsko maso,
- zasaditev podpornih rastlin – povečanje rastlinske pestrosti, stalne prisotnosti živih korenin ter lokalne proizvodnje biomase v prihajajočih letih,
- uporaba naravnih mikrobioloških pripravkov – priprava in uporaba JADAM mikrobne raztopine (JMS) za dodatno spodbujanje mikrobioloških procesov in mikrobne pestrosti v tleh.
S povezovanjem teh ukrepov želimo izboljšati kroženje hranil, strukturo tal, sposobnost zadrževanja vode in življenjske razmere za talne organizme. Dolgoročni cilj je tako tudi zmanjšati odvisnost kmetije od zunanjih vnosov ter povečati odpornost nasadov na sušo in druge okoljske obremenitve.
Lokacija – Bagu
Za izvedbo projekta smo izbrali naš ekološki nasad leske z domačim imenom Bagu, ki obsega približno 23 arov površine, na kateri raste okoli 110 grmov leske. Skupna dolžina produktivnih vrst znaša približno 450 metrov.
Nasad smo izbrali predvsem zaradi razmeroma šibke rasti rastlin in opaženih težav z rodovitnostjo tal. Menimo, da je eden od možnih vzrokov nezadostna biološka aktivnost prsti, zato želimo z načrtovanimi ukrepi izboljšati razmere v območju korenin in postopoma vzpostaviti stabilnejši talni ekosistem.
Namesto da bi težave reševali izključno z dodajanjem hranil, želimo najprej izboljšati samo strukturo in delovanje tal. To pomeni povečati količino organske snovi, zagotoviti stalno pokritost površine, podpreti talne mikroorganizme in ustvariti pogoje, v katerih bodo rastline lahko bolje izkoriščale razpoložljivo vodo in hranila.
Nasad Bagu bo tako postal tudi prostor praktičnega preizkušanja različnih regenerativnih pristopov, katerih učinke bomo spremljali v naslednjih letih.
I. Izdelava lesnih sekancev in zastiranje z organsko biomaso
Eden osrednjih ukrepov projekta je uporaba lokalne organske biomase za izboljšanje rodovitnosti in biološke aktivnosti tal. S tem želimo posnemati naravne procese, ki potekajo v gozdnih ekosistemih, kjer se odpadlo listje, veje in drugi rastlinski ostanki postopoma razgrajujejo ter prispevajo k nastajanju rodovitne prsti.
V našem nasadu bomo za zastiranje uporabljali predvsem dve vrsti organske biomase: lesne sekance in pokošeno travo. Materiala se razlikujeta po hitrosti razgradnje in vplivu na talno okolje, vendar se pri vzpostavljanju zdravih tal medsebojno dopolnjujeta.
Izdelava lesnih sekancev
Poseben poudarek projekta namenjamo lastni proizvodnji lesnih sekancev, saj želimo čim več organskega materiala za izboljšanje tal pridobiti neposredno na kmetiji oziroma iz lokalnega okolja. V ta namen je predviden nakup in uporaba traktorskega sekalnika lesa Woodland Mills WC88, s katerim bomo lahko predelovali podrta debla, veje, ostanke obrezovanja in drugo razpoložljivo lesno biomaso. Prednostno bomo uporabljali mlajše in tanjše veje s premerom do približno 7 cm, saj vsebujejo razmeroma velik delež lubja in mlajšega lesa, ki sta pomembna vira hranil in organskih spojin.
Lesni sekanci so posebej zanimivi zaradi svoje počasnejše razgradnje. Les vsebuje veliko celuloze, hemiceluloze in lignina, za razgradnjo katerih imajo pomembno vlogo glive ter drugi mikroorganizmi. Zato želimo z uporabo lesnih sekancev ustvariti ugodnejše razmere za razvoj gliv in drugih mikroorganizmov, ki sodelujejo pri kroženju hranil in nastajanju stabilnejše talne strukture bogate s humusom oziroma organsko biomaso.
Lastna proizvodnja sekancev predstavlja tudi pomemben korak k večji samozadostnosti kmetije. Namesto odvažanja organske biomase iz nasada želimo čim več rastlinskih ostankov predelati in vrniti nazaj v tla. Zato je eden od dolgoročnih načrtov tudi zasaditev dodatnih podpornih dreves in grmovnic, ki jih bomo lahko redno obrezovali in njihovo biomaso uporabljali za zastiranje. Tako želimo vzpostaviti lokalni krogotok biomase, v katerem nasad postopoma ustvarja del materiala, potrebnega za ohranjanje lastne rodovitnosti.
Zastiranje tal
V naravnih ekosistemih tla praviloma niso dolgo izpostavljena neposrednemu soncu, vetru in močnim padavinam, temveč jih varuje plast rastlinskih ostankov ali živa vegetacija. Podobne razmere želimo vzpostaviti tudi v našem nasadu leske, kjer bomo produktivne vrste v skupni dolžini približno 450 metrov postopoma zastirali z organsko biomaso.
V rastni sezoni bomo uporabljali predvsem travno biomaso, ki nastaja pri redni košnji medvrstnega prostora z rotacijsko kosilnico Mörtl FTL 210, ki jo imamo na kmetiji. S pomočjo tračnega obračalnika Panonija 200 pa bomo pokošeno travo prestavili v vrste, kjer bo služila kot naravna zaščitna plast. Tako pokošena trava ne ostane razpršena po celotni površini nasada, temveč jo namensko uporabimo kot naravno zastirko tam, kjer želimo spodbuditi izboljšanje tal. Zastiranje s travo bomo izvajali glede na hitrost rasti in razpoložljivo količino biomase, predvidoma v mesečnih do dvomesečnih presledkih.
Sveže pokošena trava se razmeroma hitro razkraja, pri čemer zagotavlja organsko snov in hranila za talne organizme. Hkrati zmanjšuje izhlapevanje vode, blaži temperaturna nihanja in omejuje rast nezaželenih rastlin. Pri nanosu bomo skrbeli za primerno debelino zastirke, da ne bi nastajale zbite in neprezračene plasti.
V jesenskem času bomo večji poudarek namenili zastiranju z lesnimi sekanci, ki jih bomo predhodno pripravili, zbirali in po potrebi delno kompostirali. Za razliko od travne biomase se lesni sekanci razkrajajo počasneje, zato omogočajo dolgotrajnejšo zaščito površine tal. Njihova razgradnja lahko podpira razvoj gliv in drugih mikroorganizmov, ki sodelujejo pri pretvorbi organske snovi in kroženju hranil. Sekance bomo razporedili po produktivnih vrstah, predvsem v območju korenin. Pri tem bomo pazili, da zastirka ne bo neposredno naslonjena na debla oziroma koreninske vratove rastlin.
Zakaj je kombinacija obeh zastirk pomembna? Travna in lesna biomasa imata različni, vendar dopolnjujoči se funkciji. Trava predstavlja hitreje razgradljiv vir organske snovi, medtem ko lesni sekanci zaradi svoje sestave in počasnejše razgradnje prispevajo k dolgotrajnejšemu pokrivanju in postopnemu bogatenju tal.
S kombinacijo obeh materialov želimo:
- povečati vsebnost organske snovi in spodbuditi biološko aktivnost tal,
- ustvariti ugodnejše razmere za glive, bakterije, deževnike in druge talne organizme,
- izboljšati strukturo tal in njihovo sposobnost zadrževanja vode,
- zmanjšati temperaturna nihanja in izsuševanje tal,
- omejiti rast plevelov ter zmanjšati potrebo po mehanskem obdelovanju,
- spodbuditi naravno kroženje hranil in postopoma zmanjševati odvisnost od zunanjih vnosov.
Naš dolgoročni cilj je tako vzpostaviti trajno zaščiten in biološko aktiven talni sloj, ki bo podpiral zdravo rast lesk in drugih podpornih rastlin ter prispeval k večji odpornosti celotnega nasada.
Zastiranje zato razumemo kot več kot zgolj prekrivanje površine tal. Gre za pomemben korak pri vzpostavljanju kompleksnejšega talnega ekosistema, v katerem organska biomasa predstavlja vir energije in hranil za številne organizme, ti pa s svojim delovanjem ustvarjajo ugodnejše pogoje za rast rastlin.
II. Večplastna zasaditev podpornih rastlin
Od klasičnega nasada do večplastnega sadnega gozda
Pomemben del projekta predstavlja tudi povečanje rastlinske pestrosti z zasaditvijo različnih podpornih rastlin, ki bodo skupaj z obstoječimi leskami tvorile bolj raznolik, večplasten in odporen rastlinski ekosistem.
Pri zasnovi zasaditve izhajamo iz načel regenerativnega in sintropskega kmetovanja, kjer rastline ne opravljajo zgolj pridelovalne funkcije, temveč sodelujejo tudi pri ustvarjanju biomase, izboljševanju tal, uravnavanju mikroklime in zagotavljanju življenjskega prostora koristnim organizmom.
Naš cilj je postopoma preoblikovati nasad leske v večplasten sadni gozd, v katerem bodo drevesa, grmovnice, zelišča in pokrovne rastline opravljale različne, medsebojno dopolnjujoče se funkcije.
Pomembno vlogo v načrtovani zasaditvi bodo imela večja podporna drevesa, kot so jelša, evkaliptus, brest, murva, breza, kostanj itd. Njihova glavna naloga je ustvarjanje dodatne organske biomase, ki jo bomo z rednim obrezovanjem vračali na površino tal v obliki listja, drobnih vej in lesnih sekancev. Drevesa imajo zaradi svojih razvejanih koreninskih sistemov pomembno vlogo tudi pri oblikovanju talne strukture, kroženju hranil in ustvarjanju življenjskega prostora za talne organizme. Z rednim obrezovanjem bomo uravnavali njihovo rast in osvetljenost nasada. Del pridobljene biomase bomo uporabili neposredno za zastiranje, debelejše veje pa za izdelavo lesnih sekancev. Na ta način želimo vzpostaviti sistem, v katerem bodo podporna drevesa delovala kot stalni vir organske biomase za izboljševanje rodovitnosti tal.
Poleg večjih podpornih dreves bomo v nasad postopoma vključevali tudi različne sadne grmovnice kot so aronija, ribez, robida, šmarna hrušica, asimina in druge podporne rastline, kot so ciprese, reličnik, navadna amorfa itd. Te rastline bodo prispevale k večji biotski pestrosti nasada, hkrati pa bodo omogočale dodatno pridelavo različnih vrst sadja na isti površini. Njihove funkcije so predvsem povečanje rastlinske in strukturne pestrosti nasada, ustvarjanje dodatne listne biomase in organske snovi, zagotavljanje cvetov in plodov za opraševalce, ptice in druge živali in boljša izraba različnih rastlinskih slojev. Z vključevanjem različnih sadnih vrst želimo ustvariti nasad, ki ne bo odvisen izključno od ene kulture, temveč bo združeval več pridelovalnih in ekoloških funkcij.
Tretji pomemben rastlinski sloj bodo sestavljale nižje trajnice, zelišča in pokrovne rastline. Med njimi načrtujemo predvsem gabez, rabarbara, divje jagode, deteljo, rman, meto, meliso, žajbelj, rožmarin in pelin. Njihova glavna naloga bo pokrivanje in zaščita tal, povečanje rastlinske pestrosti ter spodbujanje biološke aktivnosti v območju korenin.
Posebej pomembna je vloga živih korenin, ki preko koreninskih izločkov vplivajo na mikrobiološko življenje v tleh. Rastline namreč s fotosintezo ustvarjajo organske spojine, del katerih se preko koreninskih izločkov sprošča v neposredno okolico korenin, imenovano rizosfera. Rizosfera je območje izrazite biološke aktivnosti, kjer potekajo številni procesi med rastlinami, bakterijami, glivami in drugimi organizmi. Nekateri mikroorganizmi rastlinam pomagajo pri pridobivanju hranil, drugi sodelujejo pri razgradnji organskih ostankov ali oblikovanju talnih agregatov. Rastline in mikroorganizmi tako tvorijo prepleten sistem, ki je pomemben za delovanje celotnega nasada.
Naš dolgoročni cilj je vzpostaviti večplasten, biološko aktiven in odporen sadni gozd, v katerem bodo rastline s svojimi različnimi funkcijami podpirale druga drugo ter prispevale k naravnemu kroženju hranil in organske biomase. Takšen pristop predstavlja pomemben korak k večji samozadostnosti kmetije in zmanjševanju odvisnosti od zunanjih virov, hkrati pa odpira nove možnosti za raznoliko ekološko pridelavo.
Lastna vzgoja in zasaditev rastlin
Večino podpornih rastlin želimo vzgojiti v lastni drevesnici, ki smo jo na kmetiji že vzpostavili za razmnoževanje sadnih, zeliščnih in drugih rastlin. Nekatere izmed načrtovanih vrst že uspevajo na naši kmetiji in jih lahko uporabimo kot matične rastline za nadaljnje razmnoževanje. Po potrebi bomo nabor rastlin dopolnjevali tudi z nakupom sadik in semenskega materiala. Vzgoja rastlin bo potekala predvsem v pomladnih in poletnih mesecih, glavnino zasaditev pa načrtujemo jeseni, ko so temperature praviloma nižje in so razmere za ukoreninjanje pogosto ugodnejše.
Pri razporejanju rastlin bomo upoštevali njihove potrebe po svetlobi, vodi in prostoru, predvsem pa njihov dolgoročni razvoj ter možnost konkurence z obstoječimi leskami. Večja drevesa bodo umeščena premišljeno, saj želimo z njimi izboljšati mikroklimo in pridobivati biomaso, ne pa povzročati pretiranega senčenja ali tekmovanja za vodo in hranila.
III. Uporaba mikrobiološkega pripravka
Tretji osrednji pristop projekta je uporaba naravnih mikrobioloških pripravkov za dodatno spodbujanje aktivnosti in življenja v tleh. V ta namen bomo uporabljali JADAM Microbial Solution (JMS), mikrobiološko raztopino, ki izhaja iz pristopov korejskega naravnega kmetovanja JADAM. Osnovno načelo priprave JMS je razmnoževanje mikroorganizmov iz lokalnega naravnega okolja v vodni raztopini z dodanim virom hranil.
Osnovna receptura za pripravo 50 L JMS pripravka je sledeča:
- voda, najboljše deževnica (50 L),
- zdrava lokalna gozdna zemlja oziroma listovka kot vir mikroorganizmov (50 g),
- kuhan krompir kot vir hranil (100 g),
- morska sol brez dodatkov (50 g).
Plastično posodo napolnimo z vodo. Najprimernejša je deževnica oziroma voda brez ostankov razkužil. Dodamo morsko sol in jo raztopimo. Krompir skuhamo do mehkega, ga pretlačimo ali zmeljemo ter damo v prepustno mrežasto vrečko. Vrečko potopimo v vodo in jo pregnetemo, da se škrob razprši po vodi. Iz zdravega gozdnega okolja odvzamemo manjšo količino razkrojene listovke oziroma površinske humusne prsti. Damo jo v mrežasto vrečko in potopimo v vodo. Ne uporabljamo zemlje z vidnimi znaki onesnaženja. Posodo pokrijemo, vendar je ne zapremo nepredušno. Pustimo jo pri primerni temperaturi, brez stalnega mešanja ali vpihovanja zraka. Na površini se bodo začeli pojavljati drobni mehurčki, ki se bodo postopoma združevali v penast sloj. JMS uporabimo, ko je penjenje na vrhuncu, praviloma takrat, ko se na površini oblikuje izrazit penast krog. Pripravek pred nanosom precedimo skozi fino mrežico in ga je potrebno razredčiti.
Med pripravo se ob ustreznih pogojih mikroorganizmi razmnožujejo in nastane raztopina z visoko mikrobiološko aktivnostjo. Čas priprave je odvisen predvsem od temperature in drugih razmer, in sicer pri temperaturi 25 °C traja približno 72 ur, pri temperaturi 19 °C pa 96 ur.
Zakaj lokalni mikroorganizmi?
Gozdna tla so življenjski prostor raznolikih združb bakterij, gliv in drugih organizmov, ki sodelujejo pri razgradnji listja, lesa in preostale organske snovi. Z uporabo gozdne zemlje oziroma listovke kot izhodiščnega materiala želimo v pripravek vključiti mikroorganizme iz lokalnega okolja ter preizkusiti njihov vpliv na biološke procese v našem nasadu.
Pripravek bomo uporabljali predvsem za nanos na tla in organsko zastirko okoli lesk. Njegov namen je preizkusiti, ali lahko z dodajanjem mikrobne raztopine podpremo razgradnjo organske snovi in aktivnost mikroorganizmov v območju korenin. Po projektnem načrtu bomo JMS uporabljali v razredčitvi približno 1 : 10.
Pomembno je poudariti, da JMS ni nadomestilo za organsko snov, ustrezno prehrano rastlin ali dobro upravljanje tal. Njegovo uporabo razumemo kot dopolnilni in preizkusni ukrep, katerega dejansko učinkovitost bomo ocenjevali v povezavi z drugimi dejavnostmi projekta. Naš osrednji cilj ostaja ustvarjanje ugodnih življenjskih razmer za obstoječe talne organizme z zastiranjem, rastlinsko pestrostjo in zmanjševanjem nepotrebnih posegov v tla.
Spremljanje razvoja tal
Izboljševanje tal ni enkraten dogodek, temveč dolgotrajen proces. Spremembe v strukturi tal, vsebnosti organske snovi, koreninskem sistemu in biološki aktivnosti se praviloma razvijajo postopoma, zato rezultatov ne pričakujemo zgolj po eni rastni sezoni.
Nasad Bagu želimo v prihodnjih letih spremljati kot praktičen primer regenerativnega upravljanja ekološkega trajnega nasada. Posebno pozornost bomo namenili opazovanju strukture in vlažnosti tal, razgradnje zastirk, razvoja rastlin ter prisotnosti vidnih talnih organizmov. Prav tako bomo spremljali rast in vitalnost lesk, uspešnost posameznih podpornih vrst ter spremembe v potrebnem obsegu vzdrževalnih del. Tako bomo dokumentirali začetno stanje, posamezne dejavnosti in postopni razvoj nasada.
Pri tem se zavedamo, da na rast rastlin in stanje tal vplivajo tudi vremenske razmere, lastnosti tal ter številni drugi dejavniki. Zato posameznih opaženih izboljšav ne bomo samodejno pripisovali enemu ukrepu, temveč bomo poskušali razumeti delovanje celotnega sistema.
Na naši spletni strani bomo postopoma predstavljali izvedene dejavnosti, pridobljene izkušnje in ugotovitve, tudi kadar se posamezen pristop ne bo izkazal za tako učinkovitega, kot smo pričakovali. Naš namen je, da bi projekt poleg izboljšanja lastnega nasada predstavljal tudi uporaben vir izkušenj za druge ekološke pridelovalce, ljubiteljske sadjarje in vse, ki jih zanima življenje v tleh.
Projekt je bil sofinanciran iz strani mestne občine Lendava, in sicer iz razpisa Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti na področju kmetijstva v občini Lendava v letu 2026, sklop 3: Podpora ekološkemu kmetovanju.